Odlomek iz prispevka z naslovom: KDOR SANKA, NE NASANKA, avtorja Daria Cortesea
Sankališče je dolgo približno kilometer, vendar tam vlada najbolj družabna sankarija na tem svetu. Graparji, tradicionalno zunajsrediščni in zelo živahni prebivalci Idrije z imenom Grapa, so na Talerju spet uredili sankaško progo, ki je bila svojčas polumetna. Nekateri domorodni sankači, ki so spet usposobili sankališče na Talerju, še zdaj tekmujejo na umetnih, to je ledenih progah. Tod vsi obvladajo sankanje, tisto tapravo. (V Idriji je dejaven Sankaški klub, do katerega pridemo preprosto po spletu s pomočjo povezave na omenjenem naslovu.)
»Tukaj te kar preveč razvajajo,« pravi Mitja, ko greva že v trdi temi. Saj bi šla prej , ampak … »Sprašujejo, a boš še, a boš to, a boš tisto…« Graparji namreč poskrbijo tudi, da sankačev ne bi zdelala lakota ali žeja. «
Ob fotografiji našega nesojenega olimpijca, v ovinku 'Pri bližnjici', pa piše: » Precej položno, vsaj kar zadeva sankače, sicer pa kar hitro po sankaški progi na Talerju nad Idrijo. «